Severna Koreja je v nedeljo izvedla prve letošnje preizkuse hipersoničnih raket, s čimer je nadaljevala svoj program razvoja naprednega oboroževanja. Po navedbah severnokorejskih državnih medijev, na katere se sklicuje tiskovna agencija Reuters, so rakete zadele cilje v morju približno 1000 kilometrov vzhodno od obale Korejskega polotoka. Preizkusu je osebno prisostvoval severokorejski voditelj Kim Džong Un. Dogodek predstavlja zaostritev regionalnih napetosti, saj gre za prvi tovrstni incident v letošnjem letu. Po poročanju agencije AFP je Kim Džong Un ob robu testiranj podal izjave, s katerimi se je posredno odzval na nedavno ameriško posredovanje v Venezueli. Severnokorejski režim hipersonično tehnologijo ocenjuje kot ključno za prebijanje sodobnih protiraketnih ščitov, kar povzroča zaskrbljenost v sosednjih državah in mednarodni skupnosti.

Severna Koreja je uradno potrdila izvedbo novih raketnih preizkusov, pri čemer so pjongjanške oblasti sporočile, da gre za razvoj naprednih hiperzvočnih modelov. Po navedbah državnih medijev so s temi testi želeli preveriti tehnične zmogljivosti nove generacije orožja, ki naj bi se izogibalo obstoječim sistemom protiraketne obrambe. Voditelj Kim Džong Un je preizkuse utemeljil s trenutno geopolitično situacijo in potrebo po krepitvi nacionalne obrambe. Kljub trditvam Pjongjanga tuji strokovnjaki izražajo dvom o dejanski stopnji razvitosti teh orožij. Analitiki opozarjajo, da Severna Koreja pogosto pretirava pri opisu svojih tehnoloških dosežkov, čeprav nenehno stopnjevanje raketnih zmogljivosti povzroča zaskrbljenost v mednarodni skupnosti. Dogodek predstavlja novo stopnjo provokacij v regiji, ki so jih obsodile sosednje države in zahodne sile, saj tovrstni preizkusi kršijo več resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov.

Severnokorejski voditelj Kim Jong Un je nadzoroval izstrelitev naprednih hipersoničnih raket, kar so državni mediji označili za odgovor na trenutno zaostreno geopolitično krizo. Preizkus, ki se je zgodil v nedeljo, predstavlja prvi tovrstni vojaški manever Pjongjanga v letu 2026. Kim Jong Un je ob tem poudaril, da so mednarodni dogodki in kompleksne razmere jasno pokazali nujnost krepitve vojaške moči države, kar strokovnjaki razumejo kot neposreden odziv na nedavno ameriško operacijo v Venezueli. Pjongjang je Washington obtožil, da si s tovrstnimi akcijami, kot je bila aretacija Nicolása Madura, prizadeva za strmoglavljenje tujih vlad, kar Severna Koreja vidi kot grožnjo lastni suverenosti. Po navedbah uradne tiskovne agencije KCNA je država dosegla pomemben napredek pri pripravi svojih jedrskih sil na morebitno realno vojno. Namen testiranja novega orožja je vzpostavitev visoko razvite jedrske odračalne sile, ki bi preprečila podobne tuje posege v severnokorejsko politično ureditev.

Severna Koreja je v nedeljo pod osebnim nadzorom voditelja Kim Džong Una uspešno izvedla preizkusno izstrelitev hipersoničnih raket. Po navedbah severnokorejskih državnih medijev je vojska preizkusila napredno tehnologijo, ki omogoča manevriranje raket pri izjemno visokih hitrostih, kar otežuje njihovo prestrezanje s strani protiraketnih sistemov. Voditelj Kim Džong Un je ob tej priložnosti poudaril pomen tehnološkega napredka za nacionalno varnost in strateško odvračanje. Izstrelitev predstavlja nadaljevanje agresivnega programa testiranja orožja, ki ga Pjongjang izvaja kljub mednarodnim sankcijam. Južnokorejska vojska in japonske oblasti so potrdile, da so rakete dosegle načrtovane cilje v smeri Japonskega morja. Dogodek je povzročil dodatne napetosti v regiji, saj hipersonično orožje zmanjšuje odzivni čas sosednjih držav in povečuje tveganje za nenameren konflikt. Pjongjang vztraja, da so preizkusi del rutinskega posodabljanja obrambnih zmogljivosti države.

Severna Koreja je pod osebnim nadzorom voditelja Kim Džong Una uspešno izvedla preizkus nove hiperzvočne rakete. Pjongjang je ob tem poudaril, da so bili testi neposreden odgovor na trenutne mednarodne okoliščine in naraščajoče geopolitične napetosti. Severnokorejske oblasti so kot ključen razlog za krepitev svojih odvračalnih zmogljivosti navedle nedavne vojaške dejavnosti Združenih držav Amerike v Venezueli. Režim v Pjongjangu trdi, da je razvoj tovrstnega naprednega orožja nujen za zagotavljanje nacionalne varnosti v luči zunanjih groženj. Hiperzvočne rakete zaradi svoje izjemne hitrosti in manevrskih sposobnosti predstavljajo velik izziv za obstoječe sisteme protiraketne obrambe, kar dodatno zaostruje varnostne razmere v regiji. Pjongjang s stopnjevanjem pogostosti raketnih preizkusov jasno sporoča svojo namero po nadaljnji modernizaciji vojaškega arzenala kljub mednarodnim sankcijam in obsodbam.

Severnokorejski voditelj Kim Jong Un je v nedeljo osebno nadzoroval vojaško vajo s hipersoničnimi raketami, ki so bile izstreljene iz okrožja Ryokpho v Pjongjangu. Po poročanju državne tiskovne agencije KCNA so rakete preletele razdaljo 1000 kilometrov v smeri severovzhoda in uspešno zadele tarče ob vzhodni obali države. Kim je ob tem poudaril nujnost krepitve jedrskega odstraševanja in priprave sil na dejanske vojne razmere, kar je utemeljil s trenutno geopolitično krizo ter zapletenimi razmerami v mednarodni skupnosti. Preizkus se je odvil v času povečanih napetosti, saj je Pjongjang pred tem ostro obsodil ameriške napade na Venezuelo in jih označil za kršitev suverenosti te države. Istočasno se je predsednik Južne Koreje Lee Jae Myung v Pekingu mudil na uradnem državniškem obisku pri kitajskem predsedniku. Tovrstno stopnjevanje raketnih dejavnosti v regiji nadaljuje trend kaže razkazovanja moči, s katerim želi Severna Koreja v mednarodnem okolju potrditi svojo praktično jedrsko moč in odzivnost svojih raketnih sil na zunanje pritiske. Dogodek je neposredno povezan s predhodnimi preizkusi, vključno z decembrsko izstrelitvijo križarskih raket, kar kaže na sistematičen razvoj njihovega arzenala.

Severna Koreja je pod vodstvom Kim Jong Una preizkusila hipersonične rakete, ki so zadele cilje oddaljene 1000 km. Preizkus je bil opisan kot ključen za krepitev jedrskega odvračanja države. To se je zgodilo le nekaj ur po tem, ko je Severna Koreja obsodila nedavne poteze ZDA. Južnokorejski predsednik Lee upa, da bo s pomočjo Kitajske izboljšal odnose s Severno Korejo.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung je v nedeljo prispel v Peking, kjer je začel svoj štiridnevni uradni obisk na Kitajskem. Osrednji nameni njegovega obiska so krepitev prizadevanj za mir na Korejskem polotoku ter poglobitev dvostranskega sodelovanja na področjih gospodarstva, trgovine in kulture. Obiska se udeležuje tudi obsežna delegacija, v kateri je več kot 200 vidnih gospodarstvenikov, kar poudarja pomen trgovinskih vezi med državama. Srečanje na visoki ravni se odvija v času povečanih napetosti, saj je Severna Koreja le nekaj ur pred prihodom predsednika Leeja izvedla nove preizkuse balističnih raket. Ta varnostna situacija je v ospredje pogovorov postavila nujnost tesnejšega dialoga med Seulom in Pekingom. Kitajska državna televizija je potrdila prihod delegacije in izpostavila strateški pomen stabilizacije regije preko diplomatskih poti.

Predsednik Južne Koreje, Lee Jae Myung, je prispel na Kitajsko na državniški obisk, kjer se je srečal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Obisk sovpada z izstrelitvijo raket Severne Koreje proti morju in prihaja v času povečanih napetosti glede Tajvana. Lee želi okrepiti gospodarske vezi in se izogniti morebitnim sporom glede Tajvana.

Severna Koreja je izstrelila neidentificirano balistično raketo v smeri Japonskega morja, kar sta potrdila vojaška poveljstva v Seulu in obrambno ministrstvo v Tokiu. Incident se je zgodil v času, ko se je južnokorejski predsednik odpravil na pomembno srečanje s kitajskim voditeljem, kar v diplomatskih krogih interpretirajo kot namerno provokacijo Pjongjanga. Raketni preizkus predstavlja nadaljevanje stopnjevanja napetosti na Korejskem polotoku, kjer severnokorejski režim kljub mednarodnim sankcijam in opozorilom vztraja pri razvoju svojega oborožitvenega programa. Najnovejša izstrelitev sledi obdobju popolne prekinitve diplomatskih stikov med državama. Potem ko je Pjongjang julija letos uradno zavrnil vse pobude za dialog s strani nove južnokorejske vlade, se je vojaška retorika le še zaostrila. Strokovnjaki ocenjujejo, da Severna Koreja s takšnimi dejanji krepi svoj pogajalski položaj in obenem testira odzivnost mednarodne skupnosti, zlasti Kitajske kot svoje ključne zaveznice.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je v novoletnem govoru obljubil, da bo branil suverenost otoka po kitajskih vojaških vajah. Kitajski predsednik Xi Jinping je izpostavil tehnološki napredek države na področjih, kot sta umetna inteligenca in polprevodniki, ter ponovil, da bo Kitajska priključila Tajvan.

Kitajska ljudska osvobodilna vojska je sredi decembra sprožila obsežne vojaške vaje z imenom »Pravično poslanstvo-2025«, ki so potekale v okolici Tajvana. Zaradi povečane vojaške dejavnosti in preletov kitajskih letal v bližini otoka je tajvanski Inštitut za znanost in tehnologijo Chung-Shan (NCSIST) odpovedal načrtovano testiranje raket na območju baze Jiupeng. Tajvanske oblasti so odločitev utemeljile s spremembo nalog, medtem ko tuji opazovalci ocenjujejo, da so kitajske operacije neposredno vplivale na tajvanske obrambne načrte. Evropska unija se je na kitajsko vojaško dejavnost odzvala z ostro obsodbo. Evropska služba za zunanje delovanje je v izjavi poudarila, da nasprotuje kakršnim koli enostranskim dejanjem, ki bi spremenila status quo v Tajvanski ožini. Tuji mediji ob tem opozarjajo na vse večjo intenzivnost in realističnost kitajskih vojaških manevrov, ki postajajo vedno bolj usmerjeni v simulacijo dejanskega spopada. Kitajsko vzhodno poveljstvo je z vajami, ki vključujejo streljanje z ostrim strelivom, dodatno zaostrilo varnostne razmere v regiji, kar povzroča visoko stopnjo zaskrbljenosti v mednarodni skupnosti.

Iran je izvedel presenetljive raketne vaje v bližini mest, kar je sprožilo strah pred novo vojno z Izraelom. Izrael je pred pogovori med Netanyahujem in Trumpom preusmeril pozornost z iranskega jedrskega programa na iranske raketne zmogljivosti. Netanyahu naj bi od Trumpa zahteval odobritev za nove napade na iranski raketni program. Izraelska obveščevalna služba opozarja, da Iran hitro obnavlja proizvodnjo raket.

Severna Koreja je pod vodstvom Kim Džong Una izvedla preizkus strateških manevrirnih raket dolgega dosega, kar predstavlja nov korak v krepitvi njenih jedrskih zmogljivosti. Po navedbah severnokorejske tiskovne agencije KCNA so vaje potekale 28. decembra v Zahodnem morju, njihov namen pa je bil preveriti sposobnost za protinapad in delovanje strateških enot. Severnokorejski voditelj je ob tem poudaril pomen teh sistemov za odvračanje morebitnih sovražnih groženj. Poleg raketnih preizkusov je Pjongjang javnosti pokazal tudi napredek pri gradnji svoje prve podmornice na jedrski pogon. Razvoj tovrstnega plovila bi Severni Koreji omogočil večjo mobilnost in prikritost pri morebitni uporabi jedrskega orožja. Ta dejanja so neposredno povezana s preteklimi ukazi Kim Džong Una o pospešitvi proizvodnje orožja in širitvi vojaškega arzenala, kar dodatno zaostruje varnostne razmere na Korejskem polotoku in povečuje napetosti z Združenimi državami Amerike ter Južno Korejo.

Kitajska vojska je okoli Tajvana sprožila obsežne vojaške vaje, ki vključujejo zračne, mornariške in raketne enote. V okviru operacij so kitajske sile izstrelile rakete v morje severno in južno od otoka ter simulirale popolno blokado. V vajah sodelujejo najsodobnejše amfibijske jurišne ladje, bombniki in rušilci, ki delujejo usklajeno z namenom testiranja bojne pripravljenosti. Peking je manevre označil za strogo opozorilo separatističnim silam in zunanjim akterjem, ki se vmešavajo v notranje zadeve Kitajske. Tajvanske oblasti so dejanja obsodile kot visoko provokativna in nepremišljena, saj dejavnosti z uporabo pravega streliva neposredno vplivajo na varnost pomorskega in zračnega prometa v regiji. Stopnjevanje napetosti sledi nedavnim obrambnim pripravam Tajpeja, ki je julija izvedel civilne in vojaške vaje za primer invazije. Kitajska s temi manevri stopnjuje pritisk na otok, ki ga smatra za del svojega ozemlja, medtem ko se mednarodna skupnost boji morebitne destabilizacije v Južnokitajskem morju.

Kitajska ljudska armada je drugi dan najobsežnejših vojaških vaj doslej proti Tajvanu izstrelila več raket in v bližino otoka razporedila nove amfibijske jurišne ladje, bombnike ter bojna plovila. Kitajske sile so s temi dejanji praktično obkolile otok, s čimer simulirajo popolno pomorsko in zračno blokado ozemlja, ki ga Peking obravnava kot svojo odpadniško provinco. Zaradi raketnih dejavnosti je bil začasno zaprt zračni prostor nad nekaterimi deli regije, kar je povzročilo motnje v civilnem letalskem prometu. Ob stopnjevanju napetosti so bili zabeleženi tudi bližnji srečanji vojaških plovil na morju, kitajska vojska pa je objavila propagandne videoposnetke, ki vključujejo simulacije napadov z uporabo robotov in robotskih psov. Namen teh manevrov je po navedbah analitikov demonstracija sile in preverjanje pripravljenosti na morebitno invazijo ali dolgotrajno osamitev otoka. Tajvanske oblasti so dejanja obsodile kot provokacijo, ki ogroža regionalno stabilnost in varnost v Tajvanski ožini.

Kitajska vojska je v torek zjutraj po lokalnem času v okviru drugega dneva obsežnih vojaških vaj v Tajvanski ožini izstrelila več raket. Peking s temi manevri simulira popolno blokado otoka, s čimer želi po navedbah tamkajšnjih oblasti izkazati odločnost pri preprečevanju separatizma in spodbujanju ponovne združitve s celino. Kitajske sile izvajajo vaje z uporabo pravega streliva tako v zraku kot na morju. Oblast v Tajpeju je kitajske aktivnosti označila za vojaško ustrahovanje in kršenje regionalne stabilnosti. Po navedbah tajvanskega ministrstva za obrambo Kitajska s stopnjevanjem vojaške prisotnosti v ožini neposredno ogroža varnost otoka. Napetosti v regiji so se s temi dejanji močno povečale, mednarodna skupnost pa pozorno spremlja razvoj dogodkov v eni najbolj občutljivih geopolitičnih točk na svetu.

Severnokorejski voditelj Kim Džong-un je nadziral testiranje dveh novih protiletalskih raket, namenjenih hitremu prestrezanju zračnih groženj. Testiranje je potrdila državna tiskovna agencija KCNA, vendar niso specificirali tipa raket ali lokacije dogodka. Dogodek nakazuje na nadaljnjo širitev vojaških zmogljivosti Severne Koreje.